Ta veseli dan kulture s krožkom Moj Maribor
V torek, 3. 12. 2019, se nas je 27 članov sobotnega krožka Moj Maribor izjemoma odpravilo na ekskurzijo v torek po pouku (ob 13.30). Razlog? 3. december, rojstni dan pesnika dr. Franceta Prešerna, je že nekaj let dan, ko po vsej Sloveniji kulturne ustanove na široko odpro svoja vrata in je vstop prost. Vstopnine ni. Ta dan je dobil ime Ta veseli dan kulture.
Dan je že bil sončen, o, temperature pa še kako zimske! A bili smo toplo oblečeni in nam mraz ni prišel do živega. Peš smo se pomikali proti mestu ob desnem bregu reke Drave. Pri Glavnem mostu smo se ustavili pri Trafiki, ki jo je Muzej NO odprl pred dobrim tednom, v soboto, 23. novembra 2019. Pozdravil nas je Jan, ki nas je v začetku oktobra obiskal skupaj z gospo Francisko Scherbaum. Razložil nam je, zakaj je na fasadi upodobljen Turek s pipo.
V Pokrajinskem arhivu Maribor nam je arhivska svetovalka Gordana Šovegeš Lipovšek predstavila pomen te ustanove. Ogledali smo si stalno razstavo, arhivske depoje, čitalnico in prostor, kjer popravljajo zelo poškodovane dokumente. V tem prostoru je bil močan vonj po lepilu. V depojih hranijo 17 km arhivskih gradiv, videli pa smo tudi stari gramofon in gramofonsko ploščo, pisalni stroj itd.
Naslednja postaja je bila Židovska sinagoga Maribor, kjer nas je sprejela gospa Marjetka Bedrač. Izvedeli smo veliko zanimivega o mariborskih Judih (Židih) in tudi o mariborski sinagogi, ki je večkrat spremenila svojo namembnost. Naučili smo se napisati v hebrejščini besedo šalom, ki pomeni judovski pozdrav.
Nazadnje smo se celi dve uri zadržali na Društvu slepih in slabovidnih v Gospejni ulici. Že spomladi smo se prijavili na njihov dogodek Sprehod v temi. Pozdravil nas je predsednik društva Milan Mugerle, pa tudi drugi člani (Ivica, Ida, Marjanca, Petra). Razdelili so nas v skupine. Na oči smo dobili črno prevezo, skozi katero se ni videlo ničesar, v roke pa belo palico, s katero smo ugotavljali, ali je pot pred nami prosta. Ena skupina se je na ta način vzpenjala po stopnicah, druga je v kuhinji tehtala z zvočno tehtnico in prelivala vodo iz enega kozarca v drugega s »čričkom«. Tretja skupina je z zavezanimi očmi igrala pikado, ugotavljala, za katere geometrijske like gre, spoznavala s tipom domine ipd. Zelo smo morali biti pozorni na zvok, saj so nas naši slepi prijatelji z Društva slepih in slabovidnih vodili s svojim glasom. Močna izkušnja, ki bi je moralo biti deležnih čim več ljudi. Tako bi bili bolj hvaležni za to, da smo se rodili brez tovrstne ovire in le iskreno lahko upamo, da nas slepota ne doleti kasneje v življenju, kar pa je seveda možno.
Po levem bregu Drave smo se v trdi temi spet vračali na Pobrežje, kamor smo prispeli ob 19.30. Bilo je nepozabno.
Mentorica krožka Moj Maribor: mag. Majda Rižnar
