Erasmus + na Portugalskem
V nedeljo, 16. 4. 2023, smo se pet učencev z dvema učiteljema odpravili še na zadnjo izmenjavo na Portugalsko v sklopu projekta Trajnostni razvoj povezuje Evropo. V poznih večernih urah smo prispeli v Alcobaça na zahodu Portugalske.
Ponedeljek, 17. 4. 2023
Zjutraj smo prisostvovali uram pouka in si ogledali šolo. Vsak posameznik se je narisal na steno projekta, kjer poleg Finske, Nizozemske, Portugalske in Španije najdemo tudi naše obraze. Sledilo je kosilo v jedilnici šol. Po kosilu smo spoznali, kako posaditi mikrozelenjavo za vsakdanjo uporabo. Poizkusili smo se v proizvodnji setve mikrozelenja.
Komaj že čakamo naslednji dan, ker nas čaka dan izletov in raziskovanja okolice.
Torek, 18. 4. 2023
Dan za oglede.
Obiskali smo samostan Batalha. Samostan dominikancev Batalha je bil zgrajen v spomin na zmago Portugalcev nad Kastiljci v bitki pri Aljubarrota leta 1385. To naj bi bil glavni gradbeni projekt portugalske monarhije v naslednjih dveh stoletjih. Tu se je razvil zelo izviren nacionalni gotski slog, na katerega je močno vplivala manuelinska umetnost, kar dokazuje njegova mojstrovina, kraljevi samostan.
Nadaljevali smo pot v senzorični ekopark Pia do Urso. Ta park, ki se nahaja 10 km od Fátime, ponuja slepim ljudem priložnost odkriti nove občutke. Zaradi svoje sproščujoče in slikovite okolice je idealen kraj za izlet z družino, prijatelji ali partnerjem. Mesto, v katerem se nahaja park, je bilo prezidano, pri čemer je ohranjena prvotna zasnova stavb z rustikalnim pridihom in edinstveno lepoto. Pot je sestavljena iz več interaktivnih in igrivih postaj. Na poti si je mogoče ogledati in raziskati floro in favno ter različne geološke formacije – tako imenovane “ponore” – kamor so menda medvedi (“urso”) prihajali piti vodo, od tod izvira toponimija: Pia do Urso. Pia do Urso ima sprejemni in prevajalski center, trgovine, kavarne in restavracije, parkirišče, prostor za piknik, otroško igrišče in center za gorsko kolesarjenje.
Pot nas je potem vodila do Fatime. Fatima je bila skromna vas, v kateri so živeli prav tako skromni ljudje, ki so bili odvisni od paše ovc in poljedelstva. Leta 1917 je dogodek spremenil življenja treh otrok in same vasi, ki je postala največje romarsko središče zahodnega sveta. 13. maja 1917 se v dolini Serra de Ourém Devica Marija ob črniki prikaže še trem pastirčkom, Lúcii (10 let), Jacinti (7 let) in Franciscu (9 let) . Priporoča pokoro in molitev za zveličanje sveta in obljublja, da se bo vračal vsak trinajsti dan šest mesecev. 13. oktobra 1917 se je v Cova da Iria, pred okoli 50.000 ljudmi, »gospa, svetlejša od sonca«, predstavila trem pastirjem kot Gospa rožnega venca (»Senhora do Rosário«) in jih prosila, naj zgradijo tamkajšnjo kapelo njemu v čast.
Pot smo nadaljevali do jam Grutas da Moeda, ki se nahajajo v S. Mamede, občina Batalha, le 2 km od Fátime in 15 km od Batalhe. Odkrila sta jih leta 1971 dva lovca, ki sta lovila lisico, ki se je zatekla v vrtačo sredi gozda. Zaradi radovednosti so vstopili in odkrili njegove naravne lepote z galerijami, polnimi neštetih apnenčastih tvorb. Najdišče sta raziskovala več mesecev, kar je omogočilo odkritje več galerij, ki bi se izkazale za znanstveno in turistično zanimive. V nadaljevanju je skupina geologov in speleologov potrdila svoj znanstveni interes, od te faze pa vse do danes obstaja velika skrb za strogo ohranitev jame in celotne okolice. Vsaka soba in galerija ima svoje ime, ki nakazujejo različne slike: Lago da Felicidade, Sala do Presépio, Pastor, Cascata, Red Dome, Maritime, Imperfect Chapel, Red Vault in Fonte das Lágrimas. Jama je odprta za obiske le 350 metrov, njena globina pa je 45 m pod nivojem vhoda. Temperatura v jamah je okoli 18° C in ostane konstantna vse leto.
Sreda, 19. 4. 2023
Dan za plažo. Odpeljali smo se na bližnjo plažo, kjer so potekale aktivnosti v sklopu projekta Trajnostni razvoj povezuje Evropo. Udeleženci izmenjave vseh držav, Portugalske, Slovenije, Finske, Nizozemske in Španije smo s skupnimi močni očistili plažo odpadkov, ki jih je naplavilo morje ali pa so jih tam pustili ljudje. Po čiščenju plaže smo spoznali lepote Atlantika in moč vode, ki jo pokažejo valovi iz oceana. Ogledali smo si plažo, kjer beležijo najvišje valove na svetu in je pravi raj za surfanje. Za zaključek dneva smo se odpravili v Obidos, srednjeveško mesto, ki je ime “Óbidos” dobilo (oppidum, citadela) kot izpeljanka starejšega keltskega imena “Eburobricio”. Občina je nastala iz rimske naselbine ob vznožju povišane strmine. Regija Óbidos, ki se razteza od Atlantika do notranjosti province Estremadura vzdolž rek in jezer, je bila naseljena že od poznega paleolitika.Zgodnja keltska plemena so zgradila naselje, ki je bilo kasneje trgovsko središče Feničanov. Arheološki dokazi iz podnožja srednjeveškega stolpa (južno od Facha) na gradu Óbidos kažejo na rimsko gradnjo, povezano s postojanko rimskega civitasa Eburobrittiuma, velikega urbanega območja, ki je bilo v fazi izkopavanj. Z arheološkimi raziskavami so v bližini naselja odkrili ostanke foruma, term in drugih rimskih objektov.
Četrtek, 20. 4. 2023
Dan smo preživeli v šoli in njeni okolici. Najprej smo v znak trajnostnega razvoja posadili rastline, nato je sledil medplanetarni dan. Raziskovali smo, kako bi bilo, če bi se človek preselil na Mars. Delo je potekalo v skupinah. Raziskovali smo, kako bi se moral človek prilagoditi, da bi lahko živel na Marsu. Ugotavljali smo, kaj vse bi bilo smiselno odnesti s seboj na Mars. Seveda pa smo morali najprej spoznati značilnosti planeta Mar od temperature na Marsu, sestave tal, ozračja in podobno.
Po aktivnostih v šoli nas je čakalo spoznavanje mesta Alcobaça. Obiskali smo samostan v središču mesta, kjer smo spoznali nekaj zgodovine Portugalske.
Samostan Alcobaça ali tudi samostan Alcobasa (Mosteiro de Alcobaça, Mosteiro de Santa Maria de Alcobaça) je katoliški samostanski kompleks v mestu Alcobaça, v osrednji Portugalski, približno 120 km severno od Lizbone. Samostan je leta 1153 ustanovil prvi portugalski kralj Afonso Henriques in je v svoji sedem stoletij dolgi zgodovini razvil tesno povezavo s portugalsko monarhijo. Cerkev in samostan sta bili prvi gotski zgradbi na Portugalskem in je bil skupaj s približno starejšim avguštinskim samostanom Santa Cruz v Coimbri eden najpomembnejših srednjeveških samostanov na Portugalskem. Zaradi svoje umetniške, kulturne in zgodovinske pomembnosti je bilo leta 1989 vključeno na Unescov seznam svetovne dediščine.
Petek, 21. 4. 2023
Dan za izlet v Lizbono in zaključna zabava.
Odpravili smo se v Lizbono, kjer smo si ogledali mestno jedro in akvarij.
Lizbona je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem. To je najbolj zahodno glavno mesto na celinski Evropi in edino ob obali Atlantika. Lizbona leži na zahodnem delu Iberskega polotoka ob izlivu reke Tajo v Atlantski ocean. Najzahodnejša točka kontinentalne Evrope, ki je znana kot Cabo da Roca, se nahaja na širšem območju mesta v gričevju Sintra.
Lizbonski oceanarij (portugalsko: Oceanário de Lisboa) je oceanarij v Lizboni na Portugalskem. Nahaja se v Parque das Nações, ki je bil razstavni prostor za Expo ’98. Je eden največjih notranjih akvarijev v Evropi. Lizbonski oceanarij ima veliko zbirko morskih vrst – pingvinov, galebov in drugih ptic; morske vidre, morski psi, raže, kimere, morski konjički in druge koščene ribe, raki, morske zvezde, morski ježki in drugi iglokožci, morske vetrnice, korale in druge žarnice, hobotnice, sipe, morski polži in drugi mehkužci, dvoživke; meduze, morske rastline in kopenske rastline ter drugi morski organizmi skupaj okoli 16.000 osebkov 450 vrst.
Po prečudovitem izletu so nas v šoli pričakali starši in učitelji ter priredili izjemo podelitev priznanj za udeležence z večerjo in plesom. V šoli smo si ogledali tudi mikrozelenjavo, ki smo jo posadili v ponedeljek.
Sobota, 22. 4. 2023
Dan za odhod domov.
Dobili smo se pred šolo v poznih popoldanskih urah, se poslovili od družin in se odpravili proti domu. Najprej s kombijem do Lizbone na letališče, nato z letalom do Dunaja in s kombijem nazaj do šole. Prispeli smo v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo.
Doživeli smo nepozaben teden, stkali prijateljstva, ki bodo ostala večna, vtisi in dogodivščine, ki so nepozabne.