Še dobro, da smo bili celo leto pridni
Zjutraj smo se nestrpno ozirali v nebo, kdaj bo pričelo snežiti. A snega ni in ni bilo in zato nas je že zaskrbelo, kako bo Božiček prišel do nas. Le kako bodo sani drsele po asfaltu? Pa nas je brez razloga skrbelo, ker nam je nekaj čez deveto uro javil, da je že na poti. Pričakali smo ga v naši telovadnici. Malce je sicer zamujal in skupaj z otroci iz vrtca smo čvrsto držali pesti, da bo kljub zaprti cesti in obvozu le našel pot do nas. Medtem smo še malce zapeli, da čakanje le ni bilo prehudo. Veseli smo bili, ko je le potrkal na vrata telovadnice. V svojih rdečih oblačilih in z lepo belo brado, se nam je zdel še lepši kakor lansko leto. Poslušali smo njegovo skrivnost, zapeli in plesali ter mu povedali vse novosti, ki so se zgodile od zadnjega srečanja z njim. Pogledovali smo proti novoletni smrečici in se spraševali, le kaj je v teh darilnih vrečkah. Ko smo pomahali Božičku v slovo z obljubo, da bomo spet celo leto pridni, smo hitro pogledali v vrečke, kaj nam je prinesel.
Veseli smo bili čokoladnih božičkov in modelčkov za peko peciva. Tudi recept za piškote je bil med njimi, da bomo skupaj s starši pekli sladke dobrote v teh prazničnih dneh. Predpasnike, ki so se prav tako skrivali v darilnih vrečkah, pa smo že kar takoj uporabili. Po pouku smo namreč sami naredili slastne čokoladne kroglice.
