Pri HE Maribor smo si ogledali ribjo pot
V soboto, 26. maja 2018, smo s krožkom Moj Maribor odšli na zelo prijetno ekskurzijo. Spremljali smo reko Dravo in to po njenem desnem in levem bregu. Prečkali smo jo pri Hidroelektrarni Mariborski otok. Povzpeli smo se na zvonik stolnice in se popeljali z ladjico Dravska vila.
Najprej smo se ustavili pri Jožefovem studencu pod cerkvijo sv. Jožefa. Studenec je bil obnovljen leta 1930 in potem spet 2002 s strani TD Studenci. Tukaj so nekoč perice prale perilo, ko pa so se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pojavili prvi pralni stroji, so perice počasi izginjale. Je pa tukaj vsako leto tekmovanje peric na starodaven način, prireja ga TD Studenci. Nasproti Jožefovega studenca stoji kapelica z napisom Ave Marija. Ko smo pot nadaljevali ob desnem bregu reke Drave (v obratni smeri toka reke), smo izvedeli, od kod so Studenci dobili ime. Polno studenčkov prihaja na dan v tem predelu Mariboru, izvirajo pa vsi na Pohorju. Spotoma smo občudovali tudi rastlinstvo (cvetoči dišeči jasmin, drevo z deblom v obliki želodca) in živali (race, labodi). Ob prihodu na območje HE Mariborski otok so nam odprli drseča vhodna vrata, še prej smo si temeljito ogledali turbino. Pomalicali smo v globoki senci, saj je že pošteno pripekalo. Vodič nam je predstavil zgodovino HE Mariborski otok, nam pokazal njeno maketo, nato pa smo si ogledali še ribjo pot. Gotovo vsi ne veste, kaj je to. Stvar je taka: ko ribe priplavajo do hidroelektrarne, predstavlja to zanje oviro. Zato so to upoštevali že pri gradnji HE in tako ribe po posebnih stopničastih bazenčkih (ribja pot) preusmerijo na drugo stran HE. Zelo smo morali biti pazljivi, ko smo si jo ogledovali. Učiteljici Majda in Angela nam nista dovolili, da se preveč nagibamo, sicer pa nas je tako bilo strah pogleda v globino. Ob koncu postanka pri HE smo pomahali še udeležencem Europarkovega kolesarskega maratona, ki so tudi prečkali HE Mariborski otok.
Pot smo nadaljevali mimo Koblarjevega zaliva in pomahali splavu z avstrijskimi turisti, ki je ravno krenil na plovbo. Ob prihodu na Lent smo se znova ustavili ob bodoči labodji družini. Zaenkrat samec še vedno budno čuva samico, ki vali jajca. Zaman smo se ozirali po mladičkih. Potem smo se povzpeli v zvonik stolne cerkve. Preden so z vso močjo zadoneli zvonovi ob 12. uri, smo se pripravili na zvonjenje. Občutek je bil res veličasten, za najmlajše med nami pa kar strašljiv. Potem smo si ogledali stanovanje mestnega čuvaja v zvoniku in se na ploščadi naužili razgleda na naše lepo mesto. Potem smo sestopili po stopnicah in ob izhodu je počivajoči golob v zvoniku na poseben način »obdaril« našo mentorico. Pokakal jo je, a ena od mamic je rekla, da to prinaša srečo. Mentorica je s kislim obrazom dejala, da je tovrstne sreče za danes dovolj in po eni od uličic smo se odpravili proti ladjici Dravska vila, kjer so nas že pričakovali. Zapeljali smo se do Studenške brvi ter dvoetažnega mostu in nazaj na Lent. Sklenili smo, da k letošnji zadnji ekskurziji krožka Moj Maribor sodi še sladoled. Privoščili smo si tistega na Taboru poleg starodavne trafike, ki je v preteklih dveh mesecih v časopisnih polemikah dvigovala veliko prahu. S sladoledom v roki smo se spet spustili k Dravi in v tišini nadaljevali pot do šole. Prekrasne fotografije so produkt učencev Matica Krevha iz 7. c in Andree Čivčić iz 6. b razreda.
Mentorica krožka Moj Maribor: mag. Majda Rižnar, prof.
